Menopavza: kaj sploh je in najpogostejši simptomi

Demografske napovedi predvidevajo, da bo do leta 2030 v menopavzi več kot milijarda žensk po vsem svetu. Ženske živijo dlje, kar pomeni, da v menopavzi danes preživijo tretjino svojega življenja.

Pričakovana življenjska doba žensk je približno 81 let, povprečna starost ob vstopu v menopavzo pa 51 let. Če upoštevamo še 5 do 7 let pred menopavzo, ko se začnejo hormonske spremembe in nihanja, ugotovimo, da lahko ženske skoraj polovico življenja preživijo v menopavzalnem prehodu (perimenopavzi) ali postmenopavzi.

Tri obdobja: perimenopavza, menopavza in postmenopavza

Perimenopavza oziroma menopavzalni prehod se začne več let pred zadnjo menstruacijo. To je obdobje hormonskih sprememb in sprememb menstrualnega cikla. Nekatere ženske že v tem obdobju zaznajo prve telesne in psihične simptome. Gre za daljši biološki proces, ki se začne odvijati že okoli 35. leta.

Menopavza pomeni dan, ko nastopi zadnja menstruacija v življenju ženske. To točko določimo za nazaj, ko mine 12 zaporednih mesecev brez menstrualne krvavitve.

Postmenopavza je obdobje po menopavzi. Nekateri simptomi izginejo, nekateri morda ostanejo, večina sprememb pa vpliva na dolgoročno zdravje.

Družbeni vidik in zgodovinsko ozadje

Skozi zgodovino sta imela menopavzalni prehod in nastop menopavze negativen prizvok. Ženske so bile označene kot družbi nekoristne, Freud je trdil, da je menopavza oblika nervoze. V drugi polovici 20. stoletja so zdravniki trdili, da so ženske med 45. in 50. letom zato bolj dovzetne za histerične napade.

Če pogledamo vse simptome, s katerimi se ženska v tem obdobju srečuje, in kako slabo so jih v preteklosti razumeli, nam hitro postane jasno, zakaj so ženske označevali za »nore od menopavze«. Raziskave hormonskih sprememb pred menopavzo, med njo in po njej so v zagonu šele v zadnjem času. Pogovore o menopavzi je treba normalizirati, da ženske vedo, kaj lahko v tem obdobju pričakujejo. Tako se simptomi prej prepoznajo, ženske se ne sprijaznijo s »trpljenjem«, komunikacija z zdravstvenimi strokovnjaki je boljša, potrebne spremembe življenjskih navad pa se sprejmejo pravočasno.

Simptomi: kdaj se pojavijo in kakšni so

Prvi znaki hormonskih sprememb niso nujno povezani s starostjo 45 do 50 let. Nekatere ženske spremembe zaznajo že v tridesetih ali zgodnjih štiridesetih letih, pri drugih spremembe že potekajo, a jih ne zaznajo. Zato je menopavzalni prehod težko prepoznati: ženska je lahko razmeroma mlada, ima menstruacijo in ne kaže očitnih znakov menopavze.

Eden najpogostejših simptomov so vročinski oblivi, a niso edini. Pogosti so tudi:

• spremembe menstrualnega cikla (trajanje, obilnost krvavitve),
• motnje spanja in razpoloženja,
• težave s koncentracijo,
• občutek utrujenosti,
• spremembe telesne sestave,
• spremembe spolnega zdravja in kakovosti spolnosti,
• vazomotorni simptomi, kot so vročinski oblivi in nočno potenje.

Simptomi niso značilni samo za menopavzo, saj jih zlahka pripišemo stresu, družinskim in službenim obveznostim, pomanjkanju spanja, staranju in psihičnim obremenitvam.

Test za menopavzo?

Žal ne obstaja en sam hormonski test, ki bi zanesljivo potrdil ali izključil menopavzo, saj so hormonske vrednosti v tem času kaotične. Zato je pomembnejša celotna klinična slika. Pomembno je, da ženska pozna svoj menstrualni cikel in svoje počutje ter zazna spremembe, ki jih potem lažje ubesedi in razloži zdravniku ali ginekologu.

Ne čakaj na menopavzo, začni že zdaj

Namen naše serije prispevkov je ženske opolnomočiti v obdobju menopavzalnega prehoda in postmenopavze. Želimo ponuditi znanje za razumevanje lastnega telesa, menstrualnega cikla in prepoznavanje sprememb. Ponuditi želimo tudi orodja, kot sta telesna vadba in prehrana, ki lahko močno pomagata pri obvladovanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja.

Naj menopavzalni prehod postane počasen proces spreminjanja tvojega načina življenja: s kakovostnejšo vadbo, ki bo pozitivno vplivala na kosti, mišice in možgane, ter s pravo izbiro hranil, ki bodo olajšala obvladovanje hormonskih in starostnih sprememb telesne sestave. Tako boš menopavzo dočakala v najboljši telesni pripravljenosti, v postmenopavzo pa vstopila samozavestno in močna.

V naslednjem delu: zakaj bi vadbo za moč morala izvajati vsaka ženska in kako vpliva na mišice, kosti in telesno sestavo. Preberi 2. del. Naroči se na obvestila, da ga ne zamudiš.

Vsebina je informativna in ne nadomešča zdravniškega pregleda ali svetovanja.

Matija JoštUstanovitelj MJK, mag. kineziologije

Moč v menopavzi