Delovno mesto, bi lahko pri večini ljudi označili za drug dom, saj na njem preživimo vsaj polovico časa v dnevu, nekateri tudi med vikendi. Zato bomo danes spoznali nekaj o prilagoditvi pisarniškega okolja, da bo delo udobno ter ergonomsko prilagojeno za vas.
Na začetku se bomo posvetili prilagoditvi okolja v sedečem položaju. Za začetek je potrebno povedati, da če ni možna individualna nastavitev opreme, je potrebno upoštevati dosege najmanjše osebe, ki to opremo deli z vami.
Pisarniški stol naj ima naslona za podlahti, ki sta nastavljiva po višini in širini. Nastavite ju tako, da so podlahti ob sproščenem sedenju (sproščena ramena) udobno naslonjene. Stoj naj bo vrtljiv, saj tako preprečimo številne nepotrebne rotacije hrbtenice. Prav tako naj ima nastavljivo višino sedala in globino sedala. Višina sedala mora biti takšna, da lahko med sedenjem odložite celotna stopala na tla ali uporabite pručko in nanjo odložite stopala. Globina sedala pa takšna, da je med robom sedala in stegni nekaj prostora, med tem ko ste s hrbtom naslonjeni na naslonjalo. Sedežna ploskev naj bo široka vsaj 42 cm, za nekaj stopinj nagnjena naprej in oblečena v grobo oblogo, ki preprečuje drsenje. Sprednji rob sedala naj bo zaobljen. Pod delovno mizo mora biti dovolj prostora za neprekrižani nogi. Naslon za sedenje, naj sega vsaj do spodnjega roba lopatic in naj bo rahlo konveksen – tako bo nekoliko podprl ledveni del. Če je podpora premajhna, lahko dokupite podporo.
Zgornji rob gledanega objekta (monitor) naj bo nameščen na ali rahlo pod višino očesa ter pred nami. Razdalja med očmi in monitorjem mora biti vsaj 46 cm. Če imamo več monitorjev velja, da si nastavimo višino enako na vseh in se ob menjevanju pogleda obračamo s celim telesom (vrtljivim stolom) in ne samo z glavo. Višina mize naj bo takšna, kot so nasloni za podlahti – torej, da so lahko podlahti naslonjene ob sproščenih ramenih. Razporeditev stvari na mizi naj bo glede na pogostost uporabe – stvari, ki jih uporabljamo največ, naj bodo na razdalji podlahti, tiste ki uporabljamo manj, naj bodo na dosegu roke ter ostale stvari izven dosega. Tipkovnica in miška naj bosta postavljeni tako, da je pozicija rok sproščena in simetrična. Če je mogoče uporabljajte ergonomsko opremo ali vsaj podpore za zapestja.
Če je na delovnem mestu možnost, bi bilo super da med delom menjujete položaj – 1h delate sede in naslednjo stoje. Oziroma lahko delate pol sede, torej uporabite visok stol – barski. V nadaljevanju bomo predstavili smernice za delo stoje. Delovno površino naravnajte glede na komolčno višino. To je višina, na kateri sta roki najmočnejši in najspretnejši, nadlahti sta sproščeni ob telesu, komolec pa v pravem kotu. Postavitev opreme na delovni površini je enaka sedečemu delu, torej glede na njihovo pogostost uporabe. Izhodiščna delovna višina je komolčna višina obutega delavca. Delovna višina ni višina pulta, temveč višina dela, npr. višina manipuliranja z orodjem.
Če vam uspe prenesti večino teh priporočil na delovno mesto, ne glede na to ali je doma ali v pisarni, boste sčasoma opazili veliko razliko v počutju po koncu delovnega časa. Moramo omeniti še aktivne odmore, ki bi vsemu dodali še za stopnjo višjo kakovost dela. O aktivnih odmori lahko podrobneje preberete v naslednji objavi.
Tea Šimat, dipl. kin.
Podporna literatura:
Bilban, Marjan (2012). Reševanje obremenjenosti gibal z ergonomijo. Delo in varnost, letnik 57, številka 6, str. 40-53. URN:NBN:SI:DOC-GPC5KGAY, http://www.dlib.si
PKMO: https://pkmo.si/