Posvetili se bomo različnim razlogom zakaj bi bilo priporočljivo izbrati in nositi minimalistično obutev. Vrnili se bomo nekaj stoletij nazaj in razložili pomen zdravih in funkcionalnih stopal.
Vsi dobro vemo, da so bili naši predniki opice. Večinoma se premikajo po vseh 4, vendar so sposobne premikanja tudi po dveh nogah. Če si predstavljate opico, ki stoji na dveh nogah, boste opazili nagib trupa naprej, kar povzroča ogromno obremenitev na mišice hrbta. To je za te živali zelo energijsko potratna drža, zato je z evoluciji prišlo do nekaj prilagoditev, da lahko človek hodi brez večje porabe energije. Preden se spustim v osnove biomehanike hoje in evolucijskih prilagoditev, naj vas nekaj vprašam: ste kdaj doživeli, da ste komaj čakali trenutek, da pridete domov in sezujete čevlje? Ali pa vam ni bilo jasno, zakaj jih vaš otrok ne želi obuti? To so znaki, da čevelj preprosto ni dovolj udoben za vaše stopalo in bi bilo pametno razmisliti o menjavi oz. drugem modelu.
S pomočjo evolucije je prišlo do nekaj ključnih sprememb, da lahko človek učinkovito hodi po dveh nogah. Medenica se je obrnila naprej, tako da ni več v horizontalni poziciji temveč v navpični. Takšna pozicija omogoča hojo po principu navzdol obrnjenega nihala, kar je energijsko bolj učinkovito (z zadnjo nogo se odrinemo od tal, tako se teža začne premikati naprej – nad medenico, hkrati potuje tudi zadnja noga, ki nato pride v kontakt s tlemi pred telesom). Hrbtenica se je oblikovala v S-obliko, tako da se je teža trupa po razporedila nad površino medenice. Položaj zadnjičnih mišic se je prilagodil tako, da ohranja pokončno držo in bočno stabilnost. Prav tako nam je evolucija priskrbela kratke mišice (scaleni) okrog vratu, ki nam omogočajo stabilen in osredotočen pogled med hojo kot tudi tekom. Dobili smo stopalni lok in dolgo Ahilovo tetivo, da lahko učinkovito hitro in dolgo tečemo. Ena izmed pomembno evolucijskih pridobitev so naši možgani, hitro razložim zakaj jih omenjam. So ena izmed glavnih pridobitev, ki nam je omogočila socializacijo in trenutno za nas pomembno, reševanje problemov. Ljudje so se med svojimi selitvami med celinami srečevali z različnimi pohodnimi površinami, največji problem je bil mraz. Če so želeli svojo pot nadaljevati so morali nekako zaščititi svoja stopala pred mrazom – tako je nastala prva oblika čevlja.
Kadar hodimo bosi poteka veliko procesov, ki nam nezavedno omogočajo udobno hojo. Seveda je v današnjem času tega vse manj, v nadaljevanju boste zvedeli zakaj. Na stopalu imamo pod kožo, ki je debelejša in trdnejša, maščobne blazinice. Delujejo kot amortizerji in ščitijo kosti pred mehanskim stresom. Tudi naša koža ima eno lastnost, ki je zelo pomembna za udobno boso hojo – biointegriteta. Je sposobnost, da se koža ob deformaciji vrne v prvotno stanje. Tako se koža prilagodi površini na katero stopimo. Prav tako imamo v koži na stopalu polno živčnih končičev – receptorjev, ki pošiljajo informacije v hrbtenjačo in nam omogočajo hitre prilagoditve koraka in razporejanja teže glede na površino na katero stopimo. Največ jih je na zunanji strani stopala in so pomembni za zaznavanje vibracij, dotika, raztega in pritiska. Te informacije se v možganih združijo z informacijo vida (kakšno površino vidimo pred sabo) in skupaj nastane informacija o tem kako in kam položiti stopalo, hkrati pa nam ta sistem omogoča hitre prilagoditve in popravke. V stopalu imamo prav tako veliko količino manjših mišic in vezi, ki služijo kot stabilizatorji kar 26 kosti in 33 sklepov in podpirajo gibanje.
Pravilna oblika stopala je odmaknjen palec, prisoten bočni in longitudinalen lok. Dolgotrajna uporaba obutve je povzročila anatomske in funkcionalne spremembe, vključno z zmanjšano širino stopala in širjenjem sprednjega dela stopala pod obremenitvijo, kar je verjetno posledica strukture obutve. Prav tako je prišlo do sprememb kože na podplatu, odsotnost stimulacije živčnih končičev, manjša stimulacija mišic podplata, kar lahko vodi do ploskega stopala. Vse skupaj se lahko kaže kot sprememba vzorca hoje in/ali teka. Raziskave kažejo, da je hoja z obutvijo povezana s podaljšanjem dolžine koraka in večjo dorzifleksijo (upogib stopala) ob stiku stopala s tlemi. Pri hoji z bosimi nogami je začetna vertikalna sila udarca manjša in pritisk na stopalo enakomerneje porazdeljen, kar je verjetno posledica večje kontaktne površine, dosežene z bolj ploskim položajem stopala.
Sedaj ste opremljeni z osnovnimi informacijami, zakaj bi bilo dobro izbrati minimalistično obutev oz. večkrat vključiti bosonogo hojo, odločitev je na vas!
Če vas zanima kaj več, lahko v naslednji objavi preberete nekaj priporočil, kako lahko minimalistično obutev vključite v vsakdanje življenje.
Tea Šimat, dipl. kin.
Literatura:
Izhodišče: https://www.youtube.com/watch?v=K7PsLdpZ7EI (dostopano 1.4.2023)
Franklin S., Grey J. M., Heneghan N., Bowen L. in Li F-X. (2015) Barefoot vs common footwear: a systematic review of the kinematic, kinetic and muscle activity differences during walking. School of sport, exercise and rehabilitation sciences. United Kingdom.