Zaradi sodobnega načina življenja, smo ljudje vse bolj nedejavni in zmeraj več sedimo. Dolgotrajna in prisilna drža, ki je med drugim tudi sedenje, vodi do neprijetnih občutij in bolečin. Daljše neprekinjeno sedenje je povezano z razvojem različnih motenj, povezanih z zdravjem, in nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni ter poškodb (Backović Juričan in Verdnik, 2017). Vpliva lahko celo na splošno umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Omenjena avtorja ugotavljata, da sedeči način življenja lahko negativno vpliva tudi na kakovost spanja, vid, gibalni aparat in kognitivne sposobnosti.
V preteklem letu je po svetu zavladala pandemija COVID-19, ki je spremenila naše delovno okolje. Po vsem svetu so ljudje bili primorani ostati doma, delati na daljavo oziroma delati od doma. Ljudje so zaradi karantene in izvajanja dela na daljavo izgubili veliko možnosti za odhod na prosto, zato se je čas sedenja v dnevu povečal. V zelo kratkem času se je življenje bistveno spremenilo, saj so se številna podjetja začasno ali trajno zaprla, zaposleni pa so se preselili v virtualna delovna okolja.
Dolgotrajna telesna nedejavnost in sedenje sta običajno povezana s slabim telesnim in duševnim zdravjem ter povečanim tveganjem za umrljivost. Vse več je dokazov, da je telesna nedejavnost povezana z vrsto kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, rak, bolezni srca in ožilja. Pomemben dejavnik tveganja za zdravje je preveč sedenja, ki je neodvisen od stopnje telesne dejavnosti. V raziskavi Lee idr. (2012) ugotavljajo, da je nedejaven življenjski slog razširjen po vsem svetu in povzroča približno 9% prezgodnjih smrti.
Gibalna nedejavnost se postopoma prebija v sam vrh dejavnikov kroničnih nenalezljivih bolezni in vsesplošne umrljivosti, krivih za okoli 70% vseh smrti na svetovni ravni (v Sloveniji 88% po WHO 2020). V današnjih okoliščinah, ko je gibanje zaradi varnostnih razlogov, povezanih s COVID-19, še dodatno omejeno, pa smo gibalni nedejavnosti še toliko bolj izpostavljeni (Pišot idr., 2020).
Redna telesna dejavnost, je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in preprečevanja bolezni, kar se pozitivno kaže na telesnem in duševnem počutju (Nacionalni inštitut za javno zdravje RS, 2014).
Znanstveniki ugotavljajo, da ima vadba preko spleta določene prednosti, kot so majhni stroški, časovna fleksibilnost ter prilagodljivost, hkrati pa slabosti, kot so pomanjkanje socialne interakcije z vrstniki in težave pri motiviranju. V času zaprtja države zaradi COVIDA-19, je v Nemčiji bila opravljena raziskava, kjer so ugotovili, da je 20-tedenski spletni vadbeni program pozitivno vplival na moč spodnjega in zgornjega dela telesa, gibljivost ter ravnotežje pri starejših odraslih (Aksay, 2021).
Zdravi in zadovoljni zaposleni k uspehu organizacije prispevajo mnogo več, kot če so slabega zdravja, preutrujeni ter nezadovoljni. Neprekinjen čas daljšega sedenja je povezan z bolečinami v ledvenem delu hrbtenice, nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni in drugih motenj povezanih z zdravjem. Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je nujna, če želimo ustvariti spodbudno delovno okolje in produktivne ter ustvarjalne zaposlene, ki redkeje zbolijo ter ostajajo zvesti organizaciji oz. delodajalcu. Raziskave so pokazale, da vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem mestu, prinaša donos v višini od 2,5 do 4,8 EUR, zaradi manjših stroškov izostajanja od dela.
Glavni namen aktivnih odmorov je tako aktivna prekinitev dela s spremembo položaja, v katerega nas sili naše delo. Pri njih se je potrebno usmerjati na izvedbo izbranih telesnih vaj, ki raztezajo mišice, ki so med delom napete in v skrajšanem položaju, ter vaj, ki krepijo tiste mišične skupine, ki so zaradi dela neaktivne.
Vzamite si čas za aktivni odmor, ter s tem postanite bolj osredotočeni in motivirani za delo, ki ga opravljate. Fizična aktivnost izboljša naš imunski sistem, kar pa je zagotovo najpomembnejši dejavnik vsakega posameznika, saj le zdravi lahko opravljamo svoje delo kvalitetno in osredotočeno.
Atina Grizold, dipl. kineziologinja